O jezikovnem svetovanju



Vsi govorci slovenščine (kot seveda tudi govorci vseh drugih jezikov) se pogosto srečujemo z jezikovnimi vprašanji. Morda ne vemo, kam postaviti vejico, ali se prazniki pišejo z veliko začetnico, kako je z novimi besedami, kako napisati datum, da bo "prav" … Pri iskanju odgovora si lahko pomagamo z različnimi priročniki, kot sta Slovenski pravopis in Slovar slovenskega knjižnega jezika, pogosto pa se zgodi, da ne vemo, s čim bi si pomagali, saj so lahko naša vprašanja zapletena in ne vemo, kje začeti iskati. Taka vprašanja so še posebej pogosta in aktualna na področjih, kjer prihaja do jezikovnih stikov in kjer ima slovenščina posledično drugačen, bolj izpostavljen družbeni status.

Jezikovna svetovalnica vam ponuja možnost, da svoje vprašanje posredujete jezikoslovcem, ki so tako zaradi svoje izobrazbe kot zaradi vsakodnevnega strokovnega ukvarjanja z jezikom vsaj načeloma najprimernejši naslovniki za taka vprašanja.

Seveda pa naloga naše jezikovne svetovalnice ni le podajanje preprostih odgovorov na vaša vprašanja. Skozi odgovore bi namreč uporabnike radi tudi dodatno usposabljali, zato z odgovorom podajamo tudi razlago problema in različne poglede na problematiko. Marsikdaj odgovor na zastavljeno vprašanje tudi ne more biti preprost in enoznačen. V teh primerih je treba predstaviti različne mogoče odgovore in vsakega od njih opremiti tudi z razlago. V tem se naše svetovanje tudi razlikuje od prakse, ki jo pogosto srečamo pri lektoriranju – če namreč povprečna lektura marsikdaj poskrbi le za odpravo napak oziroma odklonov od nekega standarda, si naše svetovanje za primarni cilj postavlja izobraževanje jezikovnih uporabnikov. Odvisno od tega, kateri vidik posameznega problema vzamemo za najpomembnejšega, lahko to privede do več mogočih rešitev problema, s tem pa spraševalci sami dobite možnost izbire končnega odgovora.

V Jezikovni svetovalnici želimo uporabnikom o slovenščini svetovati karseda »demokratično«. V odgovorih vam bomo skušali enakovredno predstaviti dvojnice (npr. 'pri blagajni' in 'na blagajni'), vas opozoriti na kontekste jezika (ali je podana trditev vezana na knjižni pisni jezik, 'knjižni' govorjeni jezik, narečni jezik … in kaj iz tega sledi) ter vam svetovati, kako se recimo odločiti, katera od dvojnic bi bila za dosego nameravanega cilja sporočila primernejša. Vse to pa v obliki, ki je razumljiva ljudem, ki se z jezikoslovjem ne ukvarjajo poklicno.

Več o ločevanju med različnimi tipi jezikovnega svetovanja si med drugim lahko preberete v naslednjih virih:

Jezikovni svetovalci spletne jezikovne svetovalnice za slovenski jezik



Matejka Grgič (1974) je maturirala na klasičnem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu (1993). Na tržaški univerzi je študirala filozofijo in slovenščino in diplomirala leta 1997. Magistrirala (2001) in doktorirala (2005) je na Univerzi v Ljubljani. Med podiplomskim študijem je bila mlada raziskovalka in asistentka na univerzah v Ljubljani in na Primorskem; leta 2006 je postala docentka na Univerzi v Novi Gorici, kjer je tudi vodila študijski program Slovenistika. Od leta 2008 je znanstvena direktorica Slovenskega izobraževalnega konzorcija v Italiji in lektorica za slovenski jezik na tržaški univerzi. 
 
Franc Lanko Marušič (1974) je doktoriral s področja jezikoslovja leta 2005 na univerzi v Stony Brooku (država New York). Od takrat je zaposlen kot docent za jezikoslovje na Univerzi v Novi Gorici, kjer poučuje slovensko skladnjo in splošno jezikoslovje. Raziskovalno se ukvarja s skladnjo v okviru tvorbeno-pretvorbene slovnice, največ pozornosti pa posveča skladnji samostalniške zveze, stavčnim dopolnilom in vprašanjem delnega ujemanja, o čemer je napisal in objavil že več znanstvenih del. 
 
Petra Mišmaš (1985) je maturirala na Prvi gimnaziji v Celju (2004). Po končani gimnaziji je v Novi Gorici študirala Slovenistiko in diplomirala jeseni 2010. Od leta 2010 na Univerzi v Novi Gorici v okviru Fakultete za podiplomski študij obiskuje podiplomski študijski program Jezikoslovje (III. stopnja). Hkrati od leta 2010 deluje kot asistentka na področju jezikoslovja, na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici. 
 
Rok Žaucer (1974) je doktoriral s področja jezikoslovja leta 2009 na univerzi v Ottawi (Kanada). Od takrat je zaposlen kot docent za jezikoslovje na Univerzi v Novi Gorici, kjer poučuje slovensko morfologijo in splošno jezikoslovje. Raziskovalno se ukvarja z morfologijo in skladnjo v okviru tvorbeno-pretvorbene slovnice, največ pozornosti pa posveča skladnji slovanskih glagolskih predpon in samostalniški zvezi, o čemer je napisal in objavil že več znanstvenih del.